SUPERVIZIJA - znanje za ravnanje (1)

Supervizija je metoda dela s skupino ali posameznikom, ki svoje izkušnje iz dela prenašajo v supervizijsko okolje. Ključne značilnosti supervizije so procesnost, zaupnost odnosov in izkustveno učenje. Ob tem je njen namen povezan s priložnostmi za osebno rast, poklicni in strokovni razvoj ter profesionalni napredek. Ustvarja se prostor za prejemanje in dajanje kolegialne opore. Posamezniku ali članom skupine predstavlja način kariernega razvoja in poklicne razbremenitve.  
Vse bolj se uporablja tudi v delovnih okoljih, kjer se zavedajo odgovornosti do zaposlenih in cenijo "kapital", ki ga prinaša človek, ne samo kot obveznost temveč način učenja, ki prinaša učinke. Na področju dela z ljudmi je tudi obveznost, tako delodajalcev, da supervizijo organizirajo, kot dolžnost zaposlenih, da si jo zagotovijo. Poznamo več vrst in načinov supervizijskega dela in oblikovanja supervizijskih skupin, za socialno varstvo pa je najpogosteje uporabljena in tudi najbolj primerna za doseganje spektra supervizijskih ciljev, razvojno-edukativna metoda. Pomembno je, da si za supervizijsko srečanje zagotovimo dovolj časa, da ima vsak udeleženec srečanja prostor za aktivno sodelovanje. Tako supervizijski proces omogoča doseganje ključnih ciljev učenja, razbremenitve, opore, osebne rasti, dinamike odnosov in profesionalnega razvoja. 

Supervizijo po razvojno-edukativnem modelu, posebej za področje socialnega varstva, izvaja supervizorka s pridobljeno licenco Socialne zbornice Slovenije.

(1) Supervizija - znanje za ravnanje (Vodeb Bonač in drugi, 1999), prvi priročnik za supervizijsko prakso v slovenskem prostoru. 

1) Individualna supervizija poteka med supervizorjem in supervizantom v ciklusu šestih srečanj. Supervizant na srečanja prinaša svoja supervizijska vprašanja, načeloma jih v naprej v pisni obliki posreduje supervizorju. 

2) Supervizijske skupine potekajo v skupinah s šestimi do največ desetimi člani. Srečanja potekajo enkrat mesečno, supervizanti pa za srečanja pripravljajo supervizijska gradiva in refleksije s srečanj. O poteku dela, supervizijskih ciljih in ključnih potrebah se skupina dogovori na uvodnem srečanju. Potrebe supervizijske skupine narekujejo vrsto supervizije, ki poteka po načelih supervizije tima, ekspertne supervizije, supervizije organizacije in druge.

IZPOPOLNJEVANJE SUPERVIZORJEV:

1) Posveti in izobraževanja

 Razvojno-edukativna metoda v praksi socialnega varstva

2) Metasupervizija - je oblika supervizije, ki je namenjena supervizorjem in vprašanjem, ki jih imajo pri izvajanju supervizijskega dela supervizorji sami. Metasupervizija se odvija med metasupervizorjem in supervizorji kot supervizanti.

3) Povezovanje supervizorjev v evropski asociaciji ANSE

POLETNA ŠOLA v Rotterdamu na Nizozemskem, 21.-25.8.2017 "Movin and being Moved"

4) Razvoj supervizijskega dela v skupnih projektih: 

Projekt LdV je ponudil kar nekaj rezultatov, od terminologije do popisa kompetenc supervizorjev, kar je gotovo eden prvih poskusov te vrste v evropskem prostoru, kot enoten dokument, ki pa seveda zahteva krepko delo v naprej. Opisane kompetence, ravni, zahtevajo pri prenosu v slovenski prostor poznavanje nacionalnega okvira kvalifikacij, da bo lahko prenos v domačo prakso kar se da ustrezen. 

5) Izmenjava dosežkov supervizorjev na konferencah:

Tretja hrvaška konferenca o superviziji, Opatija 2012

Udeležencem konference smo predstavili model supervizije, ki ga razvijamo za področje socialne oskrbe na domu.